Območje med Zrnico in Pekovim grabnom je v bakreni in bronasti dobi dobro obljudeno. 250 metrov severno od mostu čez prekop Zrnica leta 1944 pri širjenju prekopa kakšen meter pod površjem odkrijejo ostanke bakrenodobnega kolišča (med drugim tudi kamnite sekire, jelenje rogovje, lončenino in živalske kosti). Malo naprej, na isti strani ceste, odkrijejo še ostanke kolišča Konec, najmlajšega odkritega kolišča na Barju, ki verjetno zaključuje večtisočletno dobo gradenj kolišč. Med maloštevilnimi najdbami so zanimive predvsem zelo grobe posode, ki spominjajo na poznovinkovško kulturo. Z radiokarbonsko metodo kolišče datirajo v čas okrog leta 1780 pr. n. št. Desno ob prekopu odkrijejo še kolišče Za strugo (nekaj kolov in lončenine), malo južneje od kolišča pa še deblak. Deblak je sicer že iz mlajšega razdelka bronaste dobe, ko na Barju ni več kolišč (relativno okrog leta 1200 pr. n. št.).

Na Barju je do sedaj odkritih kakšnih 60 deblakov, le nekaj od njih pa je radiokarbonsko ali absolutno datiranih – pet jih je iz srednjega oziroma novega veka, pet iz rimskega in predrimskega obdobja, eden je iz železne dobe, dva iz bronaste in le trije ali štirje iz obdobja kolišč – v bližini kolišča Veliki mah (kilometer severneje od kolišča Konec) izkopljejo drevak iz III. tisočletja pr. n. št., dva pa na kolišču Stare gmajne (3150 in 3190 pr. n. št.) Deblak neznanega datuma, naloženega s kamni, odkrijejo tudi pri izlivu Borovniščice (1888).

Tudi pri izlivu Bistre v Ljubljanico menda odkrijejo ostanke kolišča, ki ga pri kasnejšem terenskem pregledu ni bilo mogoče ugotoviti. Ko se tu kasneje vdre breg Ljubljanice, pri tem najdejo rimsko vazo, skledo millefiori, osti kopij in sulic ter črepinje prazgodovinskih in srednjeveških posod.