Blatna Brezovica

Po večmesečnih pripravah besedila, slik, umetniških risb (akademski kipar Jože Lašič), oblikovanja tabel in tisk, smo v soboto, 29, oktobra končno začeli s postavljanjem prvih štirih od skupno 19 informacijskih tabel. Skopali smo luknje in zabetonirali kovinske nosilce. V nedeljo, ko se je beton že dovolj strdil, smo postavili še table. Za začetek smo table (“cerkev sv. Jakoba“, “sv. Jakob in Jakobova pot“, “Kolišče za Mežnarjem” in “Barviti travniki pod Blatno Brezovico“) postavili pri cerkvi sv. Jakoba. S postavljanjem tabel…

Read More Read More

Na območju imenovanem Njiva odkrijejo številne sledove iz preteklosti – kremenove odbitke in orodja, odlomke lončenine in ostanke živalskih kosti –, zaradi česar arheologi menijo, da je tu v srednji kameni dobi (9.700 – 5.500 pr. n. št.) lovska postaja, v bakreni in bronasti dobi pa kolišče. Leta 1996 naletijo pri oranju jarka tudi na poševno zabite kole, ki še podprejo tezo o kolišču. Arheologe in paleontologe najdbe kamenodobnih kultur na Barju (prvo odkrijejo leta 1976 na severni strani Vrbičevega…

Read More Read More

Z vrha osamelca lahko na vzpetinah nad Ljubljanskim barjem opazujemo skoraj 30 cerkev in vsaka od njih bi lahko o sebi ali svetnikih, ki so jim posvečene, povedala marsikaj zanimivega. Prepoznavna in zanimiva je Cankarjeva bela nevesta na Trojici s skrivnostnim žuborenjem jezera za glavnim oltarjem, obdana z zidcem, na katerem si Cankar »prisluži« šolanje v Ljubljani, cerkev sv. Miklavža, zaščitnika čolnarjev na Kurenu, spreobrnjenega sv. Pavla s Hriba, ki se hodi nekdaj ženit k zavetnici kmetov sv. Marjeti v…

Read More Read More

Natura 2000 je namenjen ohranjanju območij mednarodno pomembnih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov. V Naturo 2000 je vključeno celotno Ljubljansko barje, tako tudi večina zemljišč pod Blatno Brezovico. Med zaščitene vrste ptic uvrščamo bičjo trstnico, kobiličarja, kosca (je v svetovnem merilu ogrožena vrsta), kvakača, močvirskega rjavega in pepelastega lunja, pisano penico, poljskega škrjanca, prepelico, pribo s prepoznavnim čopkom, rakarja, rdečenogo postovko, repaljščico, rjavo in veliko belo čapljo, rjavega srakoperja, sloko, sršenarja, veliko uharico, velikega skovika, velikega strnada,…

Read More Read More

Med domačijama Zalaznikovih in Grabenškovih, naj bi na Jakobovo nedeljo leta 1872 Grabenškova otroka med obema domačijama zakurita ogenj, da bi pekla hruške, veter pa ogenj prenese na slamnato streho Zalaznikove hiše, v kateri po porodu ležita mati Marija in hčerka Ana. Obe naj bi iz goreče hiše rešil vrhniški gasilec, ki je takrat v bližini, bodisi na obisku pri sorodnikih ali pa na poti k žegnanjski maši v cerkvi Sv. Jakoba. Vrhniški gasilci kasneje pomagajo tudi pri razčiščevanju pogorišča…

Read More Read More

Rastlinstvo Ljubljanskega barja lahko razdelimo v vsaj pet značilnih skupin, v rastlinstvo mokrotnih travnikov, rastlinstvo ob osuševalnih kanalih in potokih, rastlinstvo visokega barja, rastlinstvo zaraščenega barja ter na rastlinstvo ob stiku Barja s trdinskim svetom obrobja in osamelcev. Ko zgodaj spomladi odteče voda z barjanskih travnikov, se iz poležanih trav najprej požene močvirski tulipan, do prve košnje pa mokrotne travnike barvito okrasijo še druge cvetlice – rožnate kukavičje lučce (cvetovi sestavljajo rahlo socvetje, venčni listi pa so svetlo rožnate barve in so močno nacepljeni…

Read More Read More