Davnega leta 1914 sta se mama Marija Čuden in ata Frenk Jeraj kot fant in punca podala v obljubljeno deželo Ameriko. Tam sta se poročila in ustvarila dom v zvezni državi Ilinois v mestu Waukegan. 11. junija 1916 se jima je rodila prva hčerka, ki sta jo poimenovala Marija Pavla oziroma Lovrinova mama, kot jo danes poznamo.

Ker življenje v Ameriki ni bilo tako sladko, so se v dvajsetih letih prejšnjega stoletja vrnili v Blatno Brezovico. Ko sta starša odhajala  čez lužo, sta zapustila Avstroogrsko, vrnili pa so se v novo državo kraljevino Slovencev, Hrvatov in Srbov. Prav vrnitev v domovino je povzročila zaplete okoli njenega datuma rojstva. Po zadnjih preverjanjih v ZDA pa so bili posredovani verodostojni podatki o rojstnem datumu, to je 11. junij 2016.

Po vrnitvi se je družina nastanila pri Smuk, kjer so odprli gostilno.

Lovrinova mama je dobila še sestro Frenci, Rozi, brata Frenka in sestro Doro. Danes sta živa še sestra Dora in brat Frenk.

Leta 1941 se je omožila z Francem Lovrin. Še istega leta se jima je rodila hčerka Marjeta. Ko je pod srcem nosila drugega otroka, sina Franca, je občutila krutost vojne, saj so moža Franca odpeljali v taborišče na Rab. Po kapitulaciji Italije se je mož vrnil domov in nato so se jim rojevali otroci Marička, Janez,  Darko in Pavel. Družina je družno obdelovala kmetijo, imeli so eden prvih traktorjev na vasi. Vedno so se zavzemali za napredno kmetijstvo, mama je bila dobra kuharica, ob praznikih so prihajali domov vsi sorodniki in mama je vse z veseljem postregla. Svoje kuharsko znanje je prenašala na hčere in kasneje na vnuke. Zelo rada s je z možem Francem vozila z motorjem.

Bili so lepi trenutki, a žal ji je usoda vzela najprej sina Pavla, nato moža Franca in še sina Franca. V 70 letih so  se otroci podali v Nemčijo in nato v Kanado, kjer so si ustvarjali svoje družine in domove.

Mama je bila vedno rada lepo oblečena, bila je urejena, uživala je v lepih rožah. Rada je potovala, bila je še večkrat v Kanadi, na Murterju pa je preživela veliko poletnih dni. Rada je plesala, do nedavnega je kvačkala prtičke in jih z veseljem delila vsakemu, ki jo je obiskal. Rada se je družila, za prijateljevanje ni bilo ovir, znala je prisluhniti vsakomur. Vsi jo poznamo po radodarnosti in smislu za humor. Mama  zre kljub častitljivim letom v življenje z optimizmom, njen rek »nič ne tuli, saj bo buli«, vsi poznamo. In še, kot pravi, »živela bom do smrti, pa čeprav samo sline jem«.

Lovrinova mama je dočakala 11 vnukov, najstarejša vnukinja šteje 53 let,  ter 18 pravnukov, najstarejši pravnuk šteje 29 let.

Besedilo: Franci Gostiša, fotografije: Sandi Koprivec