Osamelec, ki je kot otok gledal iz jezera, ki je nastalo ob koncu zadnje ledene dobe (končala se je nekako pred 10.000 leti), v kameni dobi ni bil prav pretirano poseljen. Na lokaciji Za njivo odkrijejo številne kremenove odbitke in orodja, odlomke lončenine in ostanke živalskih kosti, kar nakazuje, da so tu v srednji kameni dobi lovska posaja, v bakreni oziroma starejši bronasti dobi pa kolišče. Leta 1966 naletijo pri kopanju jarka še poševno zabite kole. Mnogo več se začne dogajati prav s koliščarji, v desetinah odkritih koliščih v neposredni okolici osamelca (vsako kolišče »živi« le nekaj desetletij ali slabo stoletje), pa je živahno od 3500 do kakšnih 1500 let pr. n. št., ko je s koliščem Konec tudi konec koliščarjev na Barju. Številni odkriti (mlajši) drevaki nakazujejo, da življenje na Barju, kljub temu, da jezero počasi izginja in se pretvarja v močvirje, še vedno obstaja. Tako se »k nam« v železni dobi priselijo Kelti,  za njimi (v antiki) Rimljani, v porimskem barbarskem obdobju Slovani … A kakšnih posebnih najdb prav blizu Blatne Brezovice s tega obdobja ni, še najbližje so tiste iz Ljubljanice, od keltskih novcev do rimskega zaklada iz bližnjega Kamina pri Bevkah.

O nastanku vasi so prvi pisni dokazi šele iz leta 1526 (omenjena je cerkev sv. Jakoba, ko nemški cesar pobira cerkvene vrednosti za boj proti Turkom). Vsaj s tega časa, če ne še nekaj desetletij starejše, je samo naselje, verjetno fevd bližnje bistriška kartuzije. Naselje ohranja staroveško vaško zasnovo s strjenim vaškim jedrom z ozkimi in podolgovatimi (in nekdaj pritličnimi) hišami. V vasi je še nekaj zanimivejših starejših domačij, skednjev, hlevov in pomožnih gospodarskih objektov, večinoma z zasnovo iz XVIII. ali XIX. stol.