Jezusovo vstajenje je dogodek, ko je Jezus po verovanju kristjanov vstal od mrtvih tretji dan po smrti na križu. V spomin na ta dogodek kristjani praznujejo veliko noč, ki velja za najpomembnejši krščanski praznik. Poleg tega se kristjani vstajenja spominjajo tudi vsak teden pri nedeljski maši – nedelja se imenuje tudi velika noč v malem.

Za prve kristjane je bilo Jezusovo vstajenje od mrtvih temelj vere, zato je ta dogodek tudi natančno opisan v Svetem pismu nove zaveze. V evangelijih lahko beremo, da so Jezusovo truplo po smrti mazilili z dišavami, zavili v mrtvaški prt in položili v kamnito podzemno grobnico. Nato so pred vhod zavalili veliko skalo. To je bilo v petek zvečer, pred judovskim praznikom pashe. (vir: wikipedia).

O vstajenju od mrtvih pripovedujejo tudi starejši krajani Blatne Brezovice. Domačini sredi XVIII. stol. nesejo v krsti pokojnico iz vasi do vaškega pokopališča. Na najvišji točki hriba za trenutek odložijo krsto, da se malce odpočijejo in si obrišejo pot s čela,  ko zaslišijo razbijanje v krsti. Odprejo krsto in iz nje vstane povsem živa pokojnica, le lasje so si ji od šoka popolnoma pobelili. Odkoraka proti domu in od tedaj je niso več slišali govoriti.

Ker tak “čudež” ni bil osamljen, cesarica Marija Terezija zahteva, da se v vsaki vasi vsaj eden izuči za (laičnega) ranocelnika, ki bi znal kolikor toliko dobro presoditi o smrti, dodatno pa zahteva še, da pokojniki ostanejo doma nekaj dni na parah.

V spomin na ta dogodek na vrhu hriba domačini postavijo malo (Lahovo) kapelico s kipcem Jezusa Kristusa.

(po ustnem izročilu zapisal Milan Selan)