Na območju imenovanem Njiva odkrijejo številne sledove iz preteklosti – kremenove odbitke in orodja, odlomke lončenine in ostanke živalskih kosti –, zaradi česar arheologi menijo, da je tu v srednji kameni dobi (9.700 – 5.500 pr. n. št.) lovska postaja, v bakreni in bronasti dobi pa kolišče. Leta 1996 naletijo pri oranju jarka tudi na poševno zabite kole, ki še podprejo tezo o kolišču. Arheologe in paleontologe najdbe kamenodobnih kultur na Barju (prvo odkrijejo leta 1976 na severni strani Vrbičevega hribca, nato pa v nekaj letih še deset) presenetijo, saj jih pričakujejo bolj na obrobju, predvsem na severnem terasastem robu. Najdišča so slabše raziskana, razen tistega pri Verdu (v Zalogu ali Zaloki) odkritega leta 2004 v strugi Ljubije, ki ga strokovnjaki z radiokarbonsko analizo lobanje in hrastovih debel umestijo v sredino VIII. tisočletja pr. n. št.

V okolici Blatne Brezovice so pomembnejša in bolje raziskana kolišča. Koliščarji zabijajo kole v dno jezera, ki ga prekriva debela plast polžarice, pravokotno na kole pa postavijo ploščad – sprva menijo, da je ploščad ena za celotno naselje, vendar gre v večini primerov le za vzdignjen pod vsake posamične kolibe. Na podlagi zabitih kolov in skromnih arhitekturnih ostankov kolišč, le do določene mere omogočajo rekonstrukcijo postavitve temeljev, gradnje sten in strešne konstrukcije ter način povezav med navpičnimi temelji in nad njimi ležečimi vodoravnimi površinami. Stavbe so podolgovate, široke od tri do štiri metre in dolge okrog sedem metrov, strehe pa verjetno strme in krite z lubjem ali trajnejšo slamo. Za gradnjo uporabljajo pretežno les jelše, jesena, topola in vrbe, najbolj cenjen pa je seveda hrast, ki ima edini med naštetimi lesnimi vrstami obstojno jedrovino.